Iskalec po vsebini na strani
Ostanite povezani; prijavite se na e-novice, všečkajte nas na Facebooku in dodajte na Twitterju ter na Google+!
Obveščali vas bomo o konoplji; o dogajanju na področju zakonske regulacije, študijah in zanimivostih. Pri ravnanju z vašimi osebnimi podatki ravnamo zelo spoštljivo in zakonito. Vaše osebne podatke bomo uporabljali izključno za pošiljanje svojih e-obvestil.

Vašega e-naslova ne bomo uporabljali za spam - tudi nam gre na živce!

Pogosta vprašanja

[rescue_toggle title=”Kako boste pripomogli, da bo konoplja v Sloveniji regulirana?”]
Povezujemo interesne skupine in posameznike, ki se na različne načine zavzemajo za regulacijo konoplje, pripravljamo predloge za spremembo zakonodaje in se povezujemo s strokovno javnostjo, da bi skupaj našli ustrezne rešitve. Prav tako pa pripravljamo predavanja in izobraževanja o katerih vas bomo obveščali.
Prijavite se na e-novice in pomagajte tudi vi!
[/rescue_toggle]

[rescue_toggle title=”Ali podpirate regulacijo vseh prepovedanih drog?”]
Z regulacijo drugih substanc se ne ukvarjamo, saj je naš cilj regulacija konoplje, pri kateri lahko z gotovostjo trdimo, da bo pozitivno vplivala na zmanjšanje kriminala, pomagala pri gospodarski rasti in predstavila alternativo marsikateremu zdravilu.
Potrebno pa je omeniti dobro prakso Portugalske, Češke in drugih držav, ki so dekriminalizirale uporabo velikega števila drugih substanc.
[/rescue_toggle]

[rescue_toggle title=”Kaj je konoplja?”]
Konôplja (znanstveno ime Cannabis sativa) je od 0,5 do 6 metrov visoka dvodomna rastlina, ki obsega 3 podvrste: Cannabis sativa (navadna konoplja), Cannabis indica (indijska konoplja) in Cannabis ruderalis. V konoplji se nahaja skupina substanc, ki se imenujejo kanabinoidi, ki so značilni za konopljo, vendar igrajo vlogo tudi v človeškem telesu. Eden od kanabinoidov ima psihoaktivni učinek, imenuje se delta-9-tetrahidrokanabinol ali THC. Konoplja je zaradi kanabinoidov uporabna v medicini ali kot rekreativna droga, zaradi trpežnih vlaken in visoke vsebnosti celuloze pa kot industrijska rastlina. V prehrani se uporabljajo predvsem konopljina semena.
[/rescue_toggle]

[rescue_toggle title=”Katere vrste konoplje obstajajo in kakšna je razlika med njimi?”]
Obstajajo 3 podvrste konoplje: Cannabis sativa L. subsp. sativa (navadna konoplja/industrijska konoplja), Cannabis sativa L. subsp. indica (indijska konoplja) in Cannabis sativa L. subsp. ruderalis (izvira iz centralne rusije). Navadna konoplja se uporablja predvsem v industrijske namene in ima nizko vrednost kanabinoida THC, indijska konoplja, ki ima ponavadi visoko vsebnost psihoaktivnega kanabinoida THC, se uporabja v medicinske in rekreativne namene. Cannabis ruderalis je v nekaterih delih sveta divje rastoča rastlina, ki ima relativno nizko vrednost psihoaktivnega kanabinoida THC. Od ostalih dveh podvrst se razlikuje v tem, da je veliko manjše rasti in zacveti (za razliko od C. indice in C. sative) neglede na dolžino dneva. Danes jo uporabljajo predvsem v kreaciji novih hibridov (autoflower vrst), kjer križajo ruderalis s indico, iz tega pa pridobijo rastline, ki cvetijo neglede na dolžino dneva in imajo visoko vsebnost kanabinoida THC.
[/rescue_toggle]

[rescue_toggle title=”V kakšne namene se konoplja lahko uporablja?”]
Zaradi svoje uporabnosti je ena prvih, kulturnih rastlin sploh, saj so jo uporabljali že pred 6000 leti. S svojimi bližnjimi sorodnicami (hmelj, kopriva) spada med najbolj uporabne in zdravilne rastline kar jih pozna človeštvo in je najstarejša zdravilna rastlina, ki jo je uporabljal človek. Do začetka 20. stoletja je bila najbolj razširjena kmetijska rastlina. Vsa jadra, vrvi, papir in oblačila so bila izdelana iz konoplje, njena uporabnost pa zaobsega več tisoč izdelkov v različnih področjih: medicina, prehrambena industrija, gradbeništvo, kozmetika, tekstil, eterična olja, hrana in stelja za živali, bioplastika, gorivo, biomasa, naravni herbicid, čiščenje in oživljanje izčrpane ali onesnažene zemlje…
[/rescue_toggle]

[rescue_toggle title=”Kdaj in zakaj je prišlo do prohibicije konoplje?”]
Na to vprašanje bomo dobili odgovor, če odgovorimo na vprašanje, kdo je bil Herry J. Anslinger in kdo ga je iz ozadja financiral. V 30. letih prejšnjega stoletja je veliki vlagatelj in publicist William Hearst ogromno denarja investiral v gozdove za pridobivanje celuloze za papirno industrijo. Konoplja je temu predstavljala veliko konkurenco. Ker je Hearst sodeloval s časopisi, se je povezal z DuPont korporacijo, ki se je v tem času ukvarjala z razvojom tekstila iz najlona – tudi temu je konoplja predstavlaja veliko konkurenco. 1937 je DuPont patentiral procesiranje nafte in premoga v plastiko, s tem je omogočil produkcijo sintetičnih materialov iz nafte. Industrializacija konoplje bi tej industriji odvzela 80% dobičkov in s tem bi jo onemogočila. Posledično so korporacije za predsednika ameriškega zveznega urada za droge postavile Herry J. Anslingerja, ki je sprožil vojno proti konoplji in izsilil da jo postavijo na seznam prepovedanih substanc. S tem je Anslinger DuPontu omogočil zaslužek, sebi pa trajno politično kariero.
Prohibicija ima še danes neizmerljive posledice.
[/rescue_toggle]

[rescue_toggle title=”Kakšno je stanje regulacije konoplje po svetu?”]
Stanje konoplje v svetu je različno. Prohibicija se sprošča tam, kjer se je začela. Ameriške zvezne države Colorado, Washington, Oregon in Aljaska so ob že obstoječi regulirani medicinski konoplji legalizirale tudi njeno rekreativno uporabo. Tudi izven ZDA so se stvari začele spreminjati, v Urugvaju je vlada popolnoma legalizirala konopljo, ter prevzela njeno pridelavo in trgovanje. Prav tako se na podobne oblike regulacije pripravlja Mehika, Argentina, Ekvador, Jamajka, Kanada, Indija, Avstralija in nekatere druge države. V Evropi je do konoplje prijazejša zakonodaja v Švici, Portugalski, Češki ter Nizozemski.
[/rescue_toggle]

[rescue_toggle title=”Ali konoplja povzroča odvisnost?”]
Dolgoročni učinki kanabinoidov na telo so manj jasni. Raziskave so bile opravljene na področjih reproduktivnega sistema, mentalnega zdravja, potenciala zasvojljivosti, tveganju razvoja raka, učinkih na inteligenci in spominu, vendar nobena raziskava ni dokazala kakršnihkoli dolgoročnih negativnih učinkov, zato lahko rečemo, da zasvojljivost pri uporabi konoplje ni dokazana.
[/rescue_toggle]

[rescue_toggle title=”Ali uživanje konoplje vodi k uživanju drog?”]
Večina ljudi, ki uživajo konopljo, ne uživajo drog. Zaradi prohibicije pa so uporabniki konoplje prisiljeni, da jo kupujejo na črnem trgu in zato so bolj izpostavljeni temu, da bodo prišli v stik z drugimi drogami.
[/rescue_toggle]

[rescue_toggle title=”Ali je konoplja (ne)varnejša od tobaka ali alkohola?”]
Tobak in alkohol spadata v sam vrh toksičnih in zasvojljivih, prosto dostopnih substanc na tem planetu. Na leto zaradi posledic zlorabe tobaka in alkohola po svetu umre več milijonov ljudi, samo od tobaka jih je na leto po svetu 5 in pol milijonov – to je približno toliko, kot je bilo pobitih ljudi v holokavstu, vendar jih tobak toliko pobije na letni ravni! Konoplja je v primerjavi s tem, čeprav je uvrščena na sezname zdravju škodljivih snovi, ena izmed najmanj toksičnih substanc, zaradi katere do danes še ni bilo smrtnega primera. Je absolutno neškodljiva v primerjavi s tobakom ali alkoholom, raziskave dokazujejo, da je manj škodljiva kot Aspirin ali kot nekatera živila iz trgovinskih polic.
[/rescue_toggle]

[rescue_toggle title=”Ali je mogoče s konopljo predozirati?”]
S konopljo je mogoče predozirati (predvsem pri oralnem uživanju koncentratov npr. hahišovega olja), izkušnje predoziranja pa so lahko zelo neprijetne, vendar niso življensko nevarne. Če do tega pride in do s tem povezanih stranskih učinkov, morate ostati povsem mirni, poskušajte zaspati, če pa se to ne da, popijte limonin sok ali pojejte žlico pinjol ali čajno žličko črnega popra. Ne jejte mangotov, saj lahko potencirajo delovanje kanabinoidov. Pri konoplji je akutna intoksikacija nemogoča, ker možganski center, ki uravnava dihanje in srce nima kanabinoidnih receptorjev, to pa pomeni, da kljub predoziranju in neprijetnih stranskih učinkih vaše vitalne življenjske funkcije niso ogrožene.
[/rescue_toggle]

[rescue_toggle title=”Kaj je endokanabinoidni sistem?”]
Endogeni kanabinoidni sistem ali ECS je zelo pomemben fiziološki sistem, ki je v našem telesu prisoten za uravnavanje in vzdrževanje našega zdravja. Ob človeku, je prisoten tudi v vseh vretenčarjih in v nekaterih nižjih življenskih vrstah, kot so morske spužve in ploski črv.
[/rescue_toggle]

[rescue_toggle title=”Zakaj je endokanabinoidni sitem pomemben?”]
Vloga tega sistema je ogromna saj uravnava pomembne funkcije v našem telesu, kot so apetit, spanec, reprodukcija, plodnost, pozabljanje, zaščita in preventiva pred stresom. Prav tako igra pomembno vlogo pri vnosu telesne energije, hranjenju in procesiranju, pomaga imunskemu sistemu in odloča o usodi celic, posebaj tistih nezdravih.
[/rescue_toggle]

[rescue_toggle title=”Kateri so glavni elementi EKS-ja?”]
Sestavljen je iz signalnih molekul, ki se vežejo na specifične receptorje. Te molekule se imenujejo endogeni kanabinoidi (“endo” pomeni “lasten”, ker jih proizvajamo v svojem telesu) in so v bistvu lipidi (maščobe), ki jih telo proizvede po potrebi, ko jih potrebuje. Niso shranjeni v mešičkih, kot veliko drugih nevrotranzmiterjev ampak se jih proizvede neposredno iz fosfolipidov v naši celični membrani.
Najbolj pogosta endogena kanabinoida sta anandamid (_N_‐arachidonoyl‐ethanolamine) in AG-2 (2‐arachidonoyl‐glycerol). Našli so še druge kot so noladin eter in virodhamine, vendar najpogostejša in najbolj raziskana ostajata prva dva.
Ne bi imelo veliko smisla imeti signalno molekulo brez mesta kam bi lahko oddala svoj signal. To mesto se imenuje receptor, ker se molekula nanj lahko veže. Ti receptorji se imenujejo endokanabinoidni receptorji in do zdaj so našli dva, CB1 in CB2. Ta dva receptorja imata podobno stukturo, sta G proteinska receptorja, medtem ko je glavna razlika med njima mesto kjer se izražata in učinek, ki ga imata v teh celicah.

[/rescue_toggle]

[rescue_toggle title=”CB1 receptorji in njihova vloga”]
CB1 receptorje po večini najdemo v centralnem živčnem sistemu, veznem tkivu, žlezah in spolnih žlezah (reprodukcijskih organih). Imajo najvišjo koncentracijo med vsemi receptorji v naših možganskih predelih, kot so možganska skorja, hippocampus basal ganglia, mali možgani, amygdala in nucleus accumbens. Vendar se jih ne najde na možganskem deblu, kjer se nahajajo centri, ki nadzorujejo našo dihanje ter srčni utrip.
[/rescue_toggle]

[rescue_toggle title=”CB2 receptorji in njihova vloga”]
CB2 receptorje po večini najdemo v naših limfnih organih (vranica, priželjc, nebnica, kostni mozeg, defenzini) in tudi v drugih tkivih (dvanajsternik, bele krvne celice). Niso fiksni, telo jih proizvede in izražajo se kadar je v tkivu nekaj narobe, kot infekcije ali poškodbe.
[/rescue_toggle]

[rescue_toggle title=”Kaj je najpomembnejša vloga EKS-ja in kako se to pozna na nivoju celike, tkiva in organov?”]
Kaj je toraj vloga ECS-ja? Z eno besedo, homeostaza. Homeostaza je obstoj stabilnega notranjega (celičnega) okolja v dinamičnem, vedno se spreminjajočem zunanjem okolju. Pristojnost tega sistema je ravnovesje in če je karkoli izven ravnovesja, bo ta sistem poskušal vzpostaviti prvotno stanje.
To se dogaja na celični ravni, če celica postane rakasta in se začne vesti nenormalno se bodo endokanabinoidi vezali na njo, kar sproži nepovratno kaskado reakcij, ki končno vodijo v programirano celično smrt (apoptozo) nenormalne celice.
Na področju tkiva, če obstaja poškodba, oteklina, bolečina in se začne pojavljati vnetje. Endokanabinoidi bodo imunskim celicam in žičnim celicam naročili, da ublažijo odziv na goreče bolečinske signale, zmanjšali bodo oteklino in onemogočili imunskim celicam, da bi izločale vnetne mulekule.
To sta samo dva primera vloge ECS-ja, vendar je bistvenega pomena, v skoraj vsakem pogledu našega kompleksnega življenskega motorja, koordinira interakcijo med našimi organi, živčni sistem, endokrini sistem in imunski sitem.[/rescue_toggle]