Iskalec po vsebini na strani
Ostanite povezani; prijavite se na e-novice, všečkajte nas na Facebooku in dodajte na Twitterju ter na Google+!
Obveščali vas bomo o konoplji; o dogajanju na področju zakonske regulacije, študijah in zanimivostih. Pri ravnanju z vašimi osebnimi podatki ravnamo zelo spoštljivo in zakonito. Vaše osebne podatke bomo uporabljali izključno za pošiljanje svojih e-obvestil.

Vašega e-naslova ne bomo uporabljali za spam - tudi nam gre na živce!

Fitokanabinoidi

Fitokanabinoidi (fito – rastlinski) so skupina kemičnih spojin, ki jih najdemo v rastlini Cannabis sativa L. in tudi v različnih drugih rastlinah.

Rastlina te spojine proizvaja predvsem zato, da se zaščiti pred rastlinojedi. Shranjeni so v obliki posebnih struktur, ki so videti kot kaplje smole, ki sedijo na pecljih in se imenujejo glandularni trihomi. Večino teh dlačic najdemo na ženskih cvetovih, kar je razlog zato, da se zbirajo ti deli rastlin za pridobivanje teh spojin.

Najbolj raziskana sta kanabinoida Delta-9-tetrahidrokanabinol (Δ9-THC, THC) in kanabidiol (CBD), vendar so našli še 125 kanabinoidnih spojin, ki se ne pojavljajo v nobeni drugi znani rastlini. V rastlini sami se te spojine kanabinoidov najdejo v obliki 2-karboksilne kisline (2-COOH) in se pretvorijo s toploto, UV svetlobo ali alkalno stanje v njihovi ne-kisli obliki.

Vsi glavni kanabinoidi izhajajo iz kanabigerolske kisline (CBG-A), ki se lahko pojmujejo kot matične celice kanabinoidov. Različni encimi preoblikujejo te spojine v treh glavnih “družinah”; tertrahidrokanabinolska kislina (THC-), kislina kanabidiola (CBD-) in kanabikromenska kislina (CBC-). Iz teh treh skupin se sintetizirajo vsi poznani kanabinoidi.

Da bi dobili nevtralno različico teh spojin (THC, CBD, CBC) je njihove kislinske različice treba prenesti s pomočjo procesa, ki ga imenujemo dekarboksilacija. To se doseže s segrevanjem materiala do neke mere za določen čas.

Kot smo že omenili, se najbolj znane spojine ne najdejo v sami rastlini (ali pa so jih našli v zelo majhnih količinah) in jih je zato potrebno pridobiti z dekarboksiliranjem (kajenje, kuhanje), da bi se ohranile v najbolj znanih oblikah (THC, CBD, CBC). Ta reakcija jih naredi bolj dosegljive za vezavo na CB1 in / ali CB2 receptorje, ki jih najdemo v naših telesih, kot tudi naše lastne kanabinoide – endokanabinoide (AEA, 2-AG).

V zadnjih letih pa so študije pokazale, da se fitokanabinoidi ob urejanju nekaterih pomembnih procesov vežejo tudi na druge receptorje kot so TPRV1, GPR55 in GPR18. Kisle različice teh spojin reagirajo z našim endokanabinoidnim sistemom, s tem da sproščajo ali zavirajo COX-1, zavirajo TFN-alfa in sproščajo interlevkin-10.

Vir: Gregor Zorn